nedelja, 12. september 2010

Kar tako malo za dušo

Zadnje čase je pri meni spet redno na obisku "gospa Depra". In, ker se kar noče in noče spravit stran, ji včasih takole uidem na sprehod ob Ljubljanici. Seveda pa se pa doma vedno najde kakšna skorja ali dve starega kruha, tako da so vsaj race vesele ko pridem.
Tale bela račka "albinka" je edina na Ljublajnici, čeprav sem zadnjič dobila info da se obeta naraščaj. Bomo videli....
Boj za skorjo kruha je včasih hud :)
No mogoče bo naslednja objava manj depresivna in bolj ustvarjalna....kdo ve....

5 komentarjev:

  1. Ti kar večkrat pejt na sprehod, da bo šla teta Depra stran. Mene ponavadi že voda pomirja, račke so bonus :D

    OdgovoriIzbriši
  2. Upam, da bo šla teta D kmal stran. Meni v njeni družbi res ni fajn, ampak zgleda, da ona tega ne razume čist dobr in ji je pri men mega dobr! Mi je žal, da se tud pri teb fajn počut! Voda pa tudi mene pomirja!

    OdgovoriIzbriši
  3. Čaki no, ena albinka ima mlade oz. jih je imela pri Fužinskem mostu :) Ista? Tudi mi hodimo račke futrat. Aja, pa teta D je očitno zelo rada na obisku pri marsikateri od nas. Samo da jo jaz kar takoj odpodim, zdaj že znam. Zdaj moram samo še pogruntat, kako jo prepričat, da ne bi nazaj prihajala :))))

    OdgovoriIzbriši
  4. Lep sprehod si imela in upam, da je kaj pomagal. Ma kaj! Sploh ne dvomim, da je bolje.
    Račka Albinka....še nikoli videla.

    OdgovoriIzbriši
  5. Marika saj ne vem, če je res albinka. jaz sem jo tako poimenovala ker je bela :)
    ja Sonja možno da je to ta, ker naj bi bila na Ljubljanici samo ena bela, razen če sta dve ;)
    Mah tale madam Depra se pri meni odlično počuti po komentarjih sodeč pa mislim da ima gospa precej sester in sestričen :(

    OdgovoriIzbriši

Thank you so much for comment
Hvala za tvoj komentar